Regulatory

Slovenia: The Third Public Procurement Act - New Opportunities for (Foreign) Tenderers?

The Slovenian Public Procurement Act (Zakon o javnem naročanju; “PPA-3″) is intended to improve Slovenian public procurement and, in turn, increase the participation of (foreign) tenderers.

Background

Following a process of public consultation, the draft of PPA-3, which paves the way to a reform of public procurement legislation in Slovenia, will soon undergo the final parliamentary debate in the National Assembly (Državni zbor Republike Slovenije). The PPA-3, expected to enter into force by early 2016, is tailored to transpose the new “classical” public procurement Directive 2014/24/EU (“Public Procurement Directive”) as well as its sister governing utilities procurement (Directive 2014/25/EU), – while striving to reduce corruption in public procurement, and achieving a higher level of efficiency and transparency in the awarding of public contracts. Another goal pursued by the national legislature with the PPA-3 is to increase competition by encouraging participation of foreign tenderers, which, as the explanatory note to the PPA-3 points out, currently hold only seven percent of the total value of all awarded contracts.

Introducing innovation partnership

While only cosmetic changes are envisioned for existing types of public procurement proceedings, one of the more visible legislative changes introduced by the PPA-3 is the innovation partnership (partnerstvo za inovacije) – a public procurement procedure which may be used in instances where the need for innovative products, services or works cannot be met by solutions already available on the market. This allows contracting authorities to provide the necessary “market-pull” to incentivise the development of innovative solutions. After the qualitative selection is made from the tenderers who have applied to join the procedure, the innovation partnership follows a negotiated approach, aiming at the development and subsequent innovative product, services, or works, – provided that performance levels and maximum costs agreed between the contracting authorities and the participants are met.

European single procurement document: alleviation of the administrative burden

The administrative burdens stemming from the requirement that the tender be supported with a number of certificates and other documents may often represent a major obstacle to public procurement procedures (which may be particularly true for foreign companies). Following the new EU public procurement framework, the PPA-3 introduces the European Single Procurement Document (“ESPD”) which reduces the extensive scope of documentation to be produced to the contracting authority at the time of submission of tenders (or requests to participate). The ESPD is a self-declaration, by which the tenderer states that it meets all the conditions to participate in the tender and confirms that no reasons for its exclusion are present – thereby significantly reducing the extensive scope of documentation required under the current legislation. Evidence may, subsequently, only be requested from the tenderer to which the contract has been awarded (or, as an exception to the rule, in instances when necessary for the proper conduct of the procedure).

E-procurement reinforced

While the electronic publishing of contract notices and tender documentation is already provided for under the current legislative framework, the draft PPA-3 further alleviates bureaucratic burdens in public procurement procedures by providing for all communication and information exchanges – including, in particular, the electronic submission of tenders – to be performed electronically. Whereas the PPA-3 requires the transition to electronic means to be completed by 2018, the implementation of the “reinforced” e-procurement has already been effected (on a voluntary / trial basis) by numerous contracting authorities.

Conclusions

By implementing the new EU framework and tackling the regularly criticised lack of transparency and excessive bureaucratic burdens of the current system, the (draft) PPA-3 is intended to bring Slovenian public procurement to a higher level. Leaving aside the question of adequacy of its application in practice, the current outlook of the PPA-3, from a tenderer’s perspective, appears promising.

Another goal pursued by the national legislature with new the Public Procurement Act is to increase competition by encouraging the participation of foreign tenderers, which currently hold only seven percent of the total value of all awarded contracts.

Tretji Zakon o javnem naročanju: nove priložnosti za (tuje) ponudnike?

Z novim Zakonom o javnem naročanju vzbuja pričakovanja o izboljšanju slovenskega javnega naročanja in s tem porast sodelovanja (tujih) potencialnih ponudnikov.

Uvodno

Po zaključku javne razprave bo predlog tretjega Zakona o javnem naročanju (“ZJN-3″), ki utira pot zakonodajni reformi na področju javnega naročanja, v kratkem še zadnjič obravnavan v Državnem zboru. Medtem ko je ZJN-3, ki naj bi začel veljati v začetku leta 2016, namenjen prenosu tako nove “klasične” Direktive o javnem naročanju 2014/24/EU, kot njene sestrske direktive — Direktive 2014/25/EU, ki ureja javna naročila v posebnih sektorjih, si, poleg tega, z njim zakonodajalec prizadeva tudi za zmanjšanje tveganja korupcije pri javnem naročanju ter poskuša doseči višjo stopnjo učinkovitosti in preglednosti oddaje javnih naročil. Drug zahteven cilj, katerega zasleduje ZJN-3, je povečanje konkurenčnosti — med drugim s spodbujanjem prodora tujih ponudnikov na slovenski trg, ki, kot izhaja iz obrazložitve k predlogu ZJN-3, imajo trenutno le sedem odstotni delež skupne vrednosti vseh oddanih naročil.

Uvedba partnerstva za inovacije

Medtem ko so v zvezi z obstoječimi vrstami postopkov javnega naročanja predvidene le kozmetične spremembe, je ena izmed najbolj vidnih zakonodajnih novosti skladno z ZJN-3 uvedba partnerstva za inovacije. Partnerstvo za inovacije je nov postopek za oddajo javnih naročil, ki je namenjen primerom, ko potrebe po inovativnih izdelkih ali inovativnih delih ni mogoče zadovoljiti z že obstoječimi rešitvami na trgu. Naročnikom omogoča, da zagotovijo potreben “market pull”, ki spodbuja razvoj novih, inovativnih rešitev. Po izboru med ponudniki, ki so se prijavili k postopku na podlagi obvestila o javnem naročilu, partnerstvo za inovacije sledi pristopu s pogajanji, katerih cilj je razvoj inovativnega izdelka (oz. storitev ali del), in nato, pod pogojem, da ustrezajo stopnji uspešnosti in maksimalnim dogovorjenim stroškom, tudi njegovi nabavi.

Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila: ublažitev administrativnih bremen

Administrativna bremena, ki jih zaradi predložitve potrdil in drugih dokumentov nosijo ponudniki, lahko pogosto predstavljajo veliko oviro pri udeleževanju v postopkih javnega naročanja, kar velja še zlasti za tuje ponudnike. V skladu z novimi evropskimi smernicami na področju javnega naročanja ZJN-3 tako uvaja t.i. “enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila” (European Single Procurement Document, “ESPD”), ki zmanjšuje obseg dokumentacije, ki jo je potrebno pripraviti za potrebe oddaje ponudbe (oz. prijave za sodelovanje). S pomočjo obrazca ESPD ponudnik poda izjavo, da izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje v postopku javnega naročila in potrjuje, da razlogi za njegovo izključitev iz postopka niso podani. S tem se občutno zmanjšuje obseg dokumentacije, ki jo zahteva trenutna zakonodaja. Ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev bo po novem praviloma moral predložiti le ponudnik, s katerim bo sklenjena pogodba (zgolj izjemoma, ko je to potrebno za pravilno izvedbo postopka, pa tudi drug ponudnik).

Okrepitev e-javnega naročanja

Medtem ko je elektronsko objavljanje obvestil o javnih naročilih in razpisne dokumentacije predvideno tudi skladno s trenutno zakonodajo, predlog ZJN-3 dodatno olajšuje birokratska bremena v postopkih javnega naročanja, saj bo odslej vsa komunikacija in izmenjava informacij, vključno z oddajo ponudb, potekala s pomočjo elektronskih sredstev v obliki e-naročanja. Kljub temu, da ZJN-3 zahteva postopen prehod na elektronska sredstva do konca leta 2018, pa so številni naročniki na e-naročanje že prešli.

Sklep

S povečanjem transparentnosti ter zmanjšanjem birokratskih ovir rešitve, ki jih uvaja ZJN-3, obljubljajo izboljšanje javnega naročanja v Sloveniji. Če pustimo ob strani vprašanje o ustreznosti praktične uporabe določb novega zakona, se novosti, ki jih prinaša, zaenkrat zdijo razmeroma obetavne – in sicer še zlasti z vidika ponudnikov v postopkih javnih naročil.

Drug zahteven cilj, katerega zasleduje ZJN-3, je povečanje konkurenčnosti - med drugim s spodbujanjem prodora tujih ponudnikov, ki, kot izhaja iz uvodnega pojasnila k ZJN-3, imajo trenutno le sedem odstotni delež skupne vrednosti vseh oddanih naročil.